5 glavnih razlik med klasičnim in uplinjevalnim kotlom na drva
in kaj beseda uplinjevalni kotel sploh pomeni)
Filip Part | 31.1.2023
Na tej spletni strani ste verjetno pristali, ker imate občutek, da je vaš stari kotel že malce dotrajan in bo počasi potrebna zamenjava ogrevalnega sistema. Ali pa je trenutni kotel, ki ga imate, še čisto v redu, a bi po dolgem času ponovno radi prenovili in izboljšali ogrevalni sistem in zato iščete informacije. Pravilno!
Ker v svetu ogrevanja ni konkretnih avtoritet in inštitucij, ki bi raziskovale in proučevale ogrevanje ter te informacije potem delile naprej, smo se odločili, da bomo to za vas naredili mi.
Ker so kotli na drva, ne le v Sloveniji ampak tudi drugod po svetu, vedno bolj popularni, vsakodnevno dobivamo vprašanja kot je tole: kakšna je razlika med kotli, ki so se proizvajali včasih – klasični, in kotli, ki se proizvajajo danes – uplinjevalni? Odgovor ni preprost, saj moramo najprej vedeti tehnične razlike.
.
1. Razlika: Klasično zgorevanje polen v primerjavi z zgorevanjem lesnega plina
Klasični kotli, ki so se lahko v Sloveniji proizvajali do leta 2018, so kotli, v katerih polena gorijo same od sebe. Kisik kotel dobiva pri odprti loputi, da pa zrak potuje po kotlu, pa skrbi mehanski (samostojen) vlek dimnika. Višji in širši je dimnik, boljši je vlek in posledično boljše zgorevanje polen.
Ko pa govorimo o uplinjevalnem kotlu na drva, pa govorimo o zgorevanju lesnega plina, ne pa polen samih. Ne se ustrašiti, ni tako zakomplicirano. Uplinjevalni kotli na drva, v primerjavi s klasičnimi, delujejo z ventilatorjem, ki v kurišču ustvarja podtlak in s tem povzroča prisilno potovanje zraka po kotlu in nato v dimnik.
Kaj zgorevanje lesnega plina in zakaj tako deluje?
Ko v kotlu ustvarimo podtlak in jasno določimo smer potovanja zgorevanja kisika, drva več ne zgorevajo sama od sebe, ampak nastane lesni plin, ki začne zgorevati in ustvarja toploto. Pri zgorevanju lesnega plina se ustvarja izredno manj emisij ter prašnih delcev, izkoristek zgorevanja pa je v primerjavi s klasičnimi kotli večji za kar 20 do 30%.
2. Razlika: Konstrukcija kotla
Konstrukcija klasičnega kotla je preprosta. Drva gorijo same od sebe, toplota z dviganjem ogreje prekate, v katerih je voda, nato pa dim potuje v dimnik.
Konstrukcija uplinjevalnega kotla na drva pa je narejena tako, da drva zaradi prisilnega vleka zraka, ki ga ustvarja ventilator, praktično gorijo navzdol (takrat se ustvarja lesni plin), in nato zrak potuje po celotni zadnji stranici, da ogreje čim večjo površino cevnih izmenjevalcev. Ta tehnološki napredek je pripomogel k boljšemu in čistejšemu zgorevanju polen.
3. Razlika: Izkoristek, emisije, prašni delci …
Ko se je pričela industrija proizvodnje kotlov na drva za centralno ogrevanje, proizvajalci niso razmišljali o izkoristku in emisijah, saj so skrbeli le za to, da je ogrevanje bilo čim bolj enostavno in da so ljudje na toplem.
Skozi leta, se je pokazalo, da imajo klasični kotli precejšno vlogo pri izpustih emisij, ogrevanje ozračja ter onesnaževanju okolja na splošno, zato so proizvajalci peči na biomaso iznašli rešitev za boljši – ekološki kotel na drva z boljšim izkoristkom ter nižjimi izpusti emisij pri procesu zgorevanja.
Ko govorimo o zgorevanju lesnega plina, govorimo o dosti višjem izkoristku zgorevanja in pa o ekstremno nižjih emisijah, ki jih moramo proizvajalci dosegati, da spoštujemo narekovane standarde Evropske unije.
Izkoristki so pri uplinjevalnih kotli vsaj za 20 do 30% višji, vrednosti emisij so pa kar za 100 do 500 krat nižje.
Da je uplinjevalni kotel v sklopu z evropskim standardom, mora dosegati višji izkoristek od 90%, prašni delci pa morajo bit nižji od 40 mg/m3. To so tudi pogoji, da se za kotel dobi subvencija (trenutno 4.000,00€ – Eko sklad j.s.)
4. Razlika: Pri klasičnih kotlih na drva se hranilnik toplote ni vgrajeval, pri uplinjevalnih kotlih pa je za delovanje nujen. Zakaj?
Včasih smo pri klasičnih kotlih morali uganiti/izračunati ustrezno moč za hišo, ki jo želimo ogrevati, da je kotel glede na število radijatorjev ter našo ogrevalno površino deloval optimalno.
In ko smo pri enem kurjenju v klasičnem kotlu na drva ustvarili recimo 25 kW energije, se je ta energija morala nekje sprostiti. Če se spomnimo energijskega zakona, ki gre takole: Zakon o ohranitvi energije nam pove, da se energija telesa lahko pretvarja iz ene oblike v drugo, ne more pa se izgubiti.
Vsa ta energija je seveda potovala v naš centralni sistem in ogrela radijatorje. Ko so drva nehala goreti, smo zakurili ponovno – in tako ponovno ustvarili 25 kW energije. Odvečna toplota, ki je nismo potrebovali je radijatorje ogrela preveč, ali pa se je izgubila v dimnik. Tako pri klasičnih kotlih vedno v praksi izgubljamo minimalno 30% energije.
Razlog, zakaj pri klasičnih kotlih niso vgrajevali hranilnikov toplote je tudi krmiljenje in regulacija ogrevalnega sistema, ki še pred 20 leti ni bila na takšnem nivoju, da bi lahko regulirali, kdaj se višek toplote shrani v hranilnik in kdaj potem iz hranilnika toploto pošiljati v sistem.
Ko pa so se začeli vgrajevati uplinjevalni kotli na drva, so pa hitro ugotovili, da tak kotel pri istem kurjenju ustvari do 30% več energije (zaradi višjega izkoristka), kar je enostavno preveč energije, da bi jo zanemarili. Pojavila se je ideja o hranitvi toplote za krajšo obdobje (24 – 48 ur). Skozi čas se je ugotovilo, da bi sistem funkcioniral bolj učinkovito, če bi lahko to energijo nekam shranili za kasneje, ko jo bomo čez nekaj ur spet potrebovali.
Zato se zraven uplinjevalnih kotlov danes vgrajujejo tako imenovani hranilniki toplote, ki shranijo ogreto vodo, ki je nismo porabili pri ogrevanju hiše, jo bomo pa potrebovali takoj, ko temperatura v stanovanju pade in bomo ponovno potrebovali tople radijatorje (ali talno ogrevanje).
Zato pri izgradnji kotlovnice s kotlom na drva polek hranilnika toplote potrebujemo tudi krmiljenje (elektroniko), ki krmili:
– Kdaj se odvečna toplota začne shranjevati v hranilnik (tri-potni mešalni ventil z motornim pogonom)
– Kdaj ogreta voda začne iz hranilnika potovati v vaš centralni sistem (obtočna črpalka z mešalnim ventilom in motornim pogonom)
– In kolikšna bo temperatura te vode: od 35°C – za talno ogrevanje in 65-80°C za centralno ogrevanje (mešalni seti za različne ogrevalne kroge)
Hranilnik toplote je torej nujen pri ogrevanju z uplinjevalnim kotlom, je pa prav tako priporočljiv za ogrevanja s klasičnim kotlom na drva, saj tudi pri tem ustvarjamo odvečno toploto, ki jo pametno shraniti za nadaljno ogrevanje. Oprema pri ogrevalnem sistemu s klasičnim ali uplinjevalnim kotlom na drva ostane ista, razlika je torej samo v tipu kotla.
5. Razlika: Lambda sonda in zakaj je potrebna
Več krat dobimo vprašanje, če proizvajamo kotle tudi brez lambda sonde. Po več debatah z našimi interesenti smo ugotovili, da so ljudje pri nakupu kotlov z lambda sondo zadržani oziroma nimajo v lambda sondo nimajo zaupanja. Dvomi o lambda sondi so po navadi iz naslednjih razlogov:
1. Na forumih veliko piše o tem, kako ljudje niso zadovoljni s kotli z lambda sondo, saj prve generacije kotlov z lambda sondo niso delovale popolno
2. O lambda sondi je težko najti ustrezne informacije (kako deluje in zakaj je sploh potrebna)
3. Ljudje ne vedo, da je za doseganje standardov (izkoristek, emisije, prašni delci) nujno potrebna regulacija pretoka zraka ter zgorevanja, pri čem pa nam lahko pomaga samo lambda sonda.
Začetki lambda sonde
Prve generacije »uplinjevalnih kotlov« so imele ventilator spredaj na kurišču. Takšni kotli v kurišču niso ustvarjali podltlaka ampak “pihali” zrak v gorivo. Ker je takšen način zgorevanja polen povzročal izredno nihanje kvalitete zgorevanja, so na kotle vgrajevali lopute, ki z motornimi pogoni regulirajo pretok kisika v kurišče in uravnavajo zgorevanje. To je pravzaprav to, čemu danes rečemo lambda sonda.
Sonda, ki zaznava kvaliteto zgorevanja in s pomočjo elektronike in motornih pogonov regulira pretok zraka v kurišče.
Ker v prvih generacijah kotlov na drva ta elektronika z lambda sondo pri dosti kotlih ni delovala kot bi morala, so ljudje lambda sondo demontirali in si lopute nastavili sami.
Glede na drva, ki so jih ljudje kurili, so si torej nastavili lopute in pustili tako kot je. Ker je v tem primeru kotel deloval boljše, so ljudje izgubili zaupanje v lambda sondo.
Definicij lambda sonde je več a ko govorimo o lambda sondi za kotle za centralno ogrevanje na drva, pa informacij o tem ni prav veliko.
Davor Gričnik, ki v podjetju Valtis ogrevanje d.o.o. pri razvoju ogrevalnih sistemov sodeluje že več kot 11 let, je lambda sondo za kotle na drva definiral takole:
Lambda sonda zaznava prisotnost in količino kisika v dimnih plinih, ki jih spuščamo v dimnik in posledično v zrak. Lambda sonda zaznava razmerje med kisikom v dimnih plinih in kisikom v zraku. Na ta način se določi, ali je v zgorevalni posodi pravšnje razmerje zraka in goriva. Premalo kisika v mešanici z gorivom povzroči povečanje škodljivih izpustnih plinov, preveč kisika, pa lahko vodi do povečanja porabe goriva, več izpustov dušikovega oksida in višjo temperaturo dimnih plinov. S pomočjo lambda sonde na podlagi regulacije pretoka kisika v kurišče dobimo optimalno zgorevanje za maksimalen izkoristek ter minimalne izpuste škodljivih delcev.
Ko govorimo o novih generacijah – tehnično pravih uplinevalnih kotlih na drva, pa se vprašanje, ali je boljše imeti uplinjevalni kotel z ali brez, odgovori z DA, DEFINITIVNO.
Pri novih generacijah uplinjevalnih kotlov, se pri zgorevanju polen v kotlu odvija nešteto procesov, ki prilagaja zgorevanje glede na kvaliteto polen, da enostavno brez lambda sonde to danes ni mogoče.
Če želijo proizvajalci dosegati zahtevane izkoristke in dovolj nizke emisije, mora elektronika z lambda sondo delovati popolno.
Kaj pomeni, če danes kupite kotel brez lambda sonde?
Za takšne kotle je značilno to, da pri zgorevanju slabših polen ali lesnih odpadkov pride do nečistega, nekakovostnega zgorevanja, ki posledično povzroča težave s kotlom.
Kotli brez lambda sonde so danes kotli, ki ne dosegajo zahtevanih vrednosti izkoristkov ter emisij. To so navadno dosti cenejši kotli, za katere ni možno pridobiti subvencije.
Če želite polek kvailtetnih bukovih polen kuriti tudi slabši odpadni les ali lesne ostanke, ki so se vam nabrali, potem je za vas boljša izbira uplinjevalni kotel višjega energetskega razreda (A+ ali A++) z lambda sondo, je v skladu z vsemi standardi in ustreza pogojem za pridobitev subvencije.
Cene uplinjevalnih kotlov
1. Lokacije proizvajalca. Severneje v Evropi so uplinjevalni kotli v večini dražji od kotlov proizvajalcev Jugovzhodne Evrope.
2. Kakovost in količina opreme na kotlu. Boljša je kakovost materialov, višja je cena. Več je na kotlu opreme (zaslon na dotik, samovžigni sistem, napredna regulacija zgorevanja, avtomatsko čiščenje cevnih izmenjevalcev, povezava z aplikacijo, ...) višja je cena kotla.
2. Prepoznavnost blagovne znamke proizvajalca, zato so kotli bolj prepoznavnih proizvajalcev v večini dražji od kotlov manj prepoznavnih proizvajalcev, kar pa ne pomeni, da se lahko ti kotli razlikujejo tudi po kvaliteti.
3. Prodajna mreža (distribucija, mreža monterjev zastopnikov, trgovine).
Več je posrednikov za prodajo kotlov, višja je cena kotla.
Želite prebrati še več vsebin o aktualnem dogajanju glede ogrevalnih sistemov?
Oddajte svoj e-poštni naslov, na katerega vam bomo pošiljali aktualne vsebine v svetu ogrevanja. Od prejemanja e-poštnih sporočil se lahko kadarkoli odjavite.
Te zanima več?
Kdaj izbrati toplotno črpalko in kdaj kotel na drva?
Toplotna črpalka ali uplinjevalni kotel na drva: kaj izbrat? Prednosti, slabosti in razglasitev zmagovalca Kako deluje TČ? Koliko prostora potrebujem? Stroški vzdrževanja Kako deluje kotel na drva? Glasnost in hrup Kaj vzame več časa? Kakšno hišo lahko ogrevam? Cena investicije Vzdrževanje Filip Part | 7.2.2023 Najprej: Kako deluje toplotna črpalka zrak/voda? Da bomo znali najprej
Potek montaže peči na drva od A do Ž
Potek montaže peči na drva od a do ž – kakšna moč je potrebna? – zakaj je potreben tudi hranilnik toplote?– zakaj je potrebna regulacija ogrevanja?– kako poteka kurjenje in kako pogosto? Ekipa Waltis | 15.11.2022 Želite prebrati še več vsebin o aktualnem dogajanju glede ogrevalnih sistemov? Oddajte svoj e-poštni naslov, na katerega vam bomo
Kako do subvencije za peči na pelete in drva
Peči na pelete in drva Ključni koraki za pridobitev subvencije Razpis Eko sklad | 74SUB-OB22 Prenos vloge za subvencijo za kotle na biomaso Prenos vloge za kredit Eko sklada za investicije za kotle na biomaso Filip Part | 6.2.2023 Pridobitev subvencije ni tako enostavna … Ker smo pri prenovi ogrevalnih sistemov pomagali že več kot
5 glavnih razlik med klasičnimi in uplinjevalnimi kotli na drva
5 glavnih razlik med klasičnim in uplinjevalnim kotlom na drva in kaj beseda uplinjevalni kotel sploh pomeni) Filip Part | 31.1.2023 Na tej spletni strani ste verjetno pristali, ker imate občutek, da je vaš stari kotel že malce dotrajan in bo počasi potrebna zamenjava ogrevalnega sistema. Ali pa je trenutni kotel, ki ga imate, še
10 manj znanih dejstev o peletih
10 MANJ ZNANIH DEJSTEV O PELETIH Filip Part | 10.4.2022 1. Dan danes se s peleti po svetu ogreva približno 1.000.000 gospodinjstev oziroma objektov. 2. Strošek ogrevanja na pelete je primerljiv z 2-kratnim stroškom ogrevanja na kurilno olje. 4 tone pokurjenih pelet = 2000 litrov kurilnega olja. 3. Povprečni strošek ogrevanja na pelete je 750€.