Toplotna črpalka ali kotel na drva: Kaj je bolje? Primerjava - prednosti/slabosti

Kdaj izbrati toplotno črpalko in kdaj kotel na drva?

Toplotna črpalka ali uplinjevalni kotel na drva: kaj izbrat?

Prednosti, slabosti in razglasitev zmagovalca

Filip Part | 7.2.2023

Najprej: Kako deluje toplotna črpalka zrak/voda?

Da bomo znali najprej primerjati ogrevalne sisteme, moramo najprej vedeti kako eden oziroma drugi funkcionirata. Toplotna črpalka zrak/voda Ta vrsta ogrevalnega sistema je zgrajena iz dveh modulov (zunanji in notranji). Da bo lažje razumeti, kako toplotna črpalka funkcionira, si predstavljajte tole; Ali je -5°C visoka temperatura ali nizka? Kaj pa -60°C - je to mrzlo ali toplo? Pravi odgovor ne obstaja. Temperatura je relativna.

Enostavna razlaga: Med minus 5°C in minus 60°C obstaja 55°C razlike, v kateri se nahaja toplota. Če hočemo ozračje iz -60°C segreti na -5°C potrebujemo toplotno energijo kajne? Saj veste, kako deluje klima: Klima na eni strani izpihuje mrzli zrak (v stanovanje), na drugi strani (zunaj) pa izpihuje še bolj vročega. Približno enako funkcionira toplotna črpalka, le da obratno.

No, ko razumemo relativno toploto, razumemo tudi, da lahko toplotna črpalka iz ozračja temperature -5°C počrpa toploto 35°C stopinj razlike - Vaša hiša torej v talno ogrevanje prejme 30°C, zunanji kompresor pa izpihuje zrak temperature -40°C. Kot pri klimi, ampak obratno.
Visokotemperaturne toplotne črpalke, ki pa morajo vodo segreti na 60°C, pa morajo biti toliko bolj učinkovite.

Mogoče to ni najbolj znanstvena razlaga v obliki fizike, je pa opisano tako, da je lažje razumeti.

Kako deluje uplinjevalni kotel na drva?

Uplinjevalni kotel lažje doseže večjo moč ter hitreje in ceneje zagreje večje, slabše izolirane objekte, ki potrebujejo za ogrevanje potrebujejo večjo moč.

Kako deluje klasični kotel na drva, menda vemo vsi. Veliko krat pa dobimo vprašanje; kakšne so razlike med klasičnim in uplinjevalnim kotlom na drva.

Toplotna črpalka ali kotel na drva: Kaj je bolje?

Toplotna črpalka zrak/voda je nedvomno postala eden najbolj aktualnih načinov ogrevanja v temu delu Evrope. Ogrevalni sistem, ki iz okolice črpa relativno topel zrak in ga pretvori v energijo za ogrevanje hiše, spada med najbolj učinkovite načine ogrevanja.

Seveda je želja vsakega ogrevati se popolnoma avtomatsko in brezplačno, a vsi dobro vemo, da to zaenkrat ni mogoče. Toplotna črpalka nas ogreva avtomatsko in v nekaterih primerih poceni, a vendarle; zakaj se kljub temu vedno več gospodinjstev širše po Evropi odloča za uplinjevalne kotle na drva? Kaj so ključne stvari, ki jih moramo vedeti, če se odločamo med toplotno črpalko in kotlom na drva?

Vsak ogrevalni sistem je namenjen določeni vrsti objekta.
Vsak ima prednosti ter slabosti.

Ker nas vedno več ljudi sprašuje kateri ogrevalni sistem je boljši (TČ ali kotel na drva), smo temo raziskali in podali odgovore, ki upamo, da vam bodo pri izbiri ogrevalnega sistema pomagali.

1. Kakšen objekt želite ogrevati?

Ko izbiramo med ogrevalnimi sistemi, moramo najprej vedeti, kakšno velikost in tip hiše bomo ogrevali.

Novogradnja ali starejša hiša
Ko govorimo o novogradnjah, se danes v 90% ljudje odločijo za toplotno črpalko zrak/voda. Takšni objekti imajo v povprečju do 130 m2 ogrevalne površine. Starejše slovenske hiše imajo med tem v povprečju za ogrevati 180 m2 ogrevalne površine, zato že samo zaradi površine, potrebujemo večjo moč.

Koliko je vaš objekt izoliran?
Bolje bo objekt izoliran, manj moči potrebujemo za ogrevanje ter manjši bodo posledično stroški ogrevanja. Logično. 

Imate talno ali radijatorsko ogrevanje?
Pri ogrevanju tal v sistem spuščamo največ 35°C toplote in če imamo hišo samo s talnim ogrevanjem, ne potrebujemo velike moči ogrevalnega sistema. V tem primeru je dovolj že nizkotemperaturna toplotna črpalka. 

Za manjše novogradnje s talnim gretjem bo za ogrevanje zadostovala že 6 – 10 kW toplotna črpalka.

Če pa govorimo o starejši hiši, večji od 160 m2 z radijatorskim ogrevanjem, za katerega pa moramo priskrbeti vodo temperature 65°C  pa 70% gospodinjstev odloči za ogrevanje na biomaso.

Zakaj?

  1. Mrzli zimski dnevi za kotle na biomaso niso problem
    Potrebna je večja moč,
    ki jo lahko kotel na drva v primerjavi s TČ z lahkoto zagotovi:
    – 20 kW in več za kotle na drva
    – 12 kW in več za toplotne črpalke
    Ko zunanja temperatura pade po 0°C, toplotna črpalka za takšno vrsto objekta več ni popolnoma zanesljiva (pade izkoritesk, vklopijo se električni grelci – strošek ogrevanja je posledično višji). Med tem ko kotli na drva (ali pelete) brez problema ogrejejo tudi večje, neizolirane objekte.
  2. Dražja investicija
    Če želimo ogreti večji, neizoliran objekt s talnim gretjem, je potrebna visokotemperaturna toplotna črpalka z minimalno 12 kW moči, ki lahko ogreje vodo do 65°C, da ogrejemo radijatorje. Investicija s takšno toplotno črpalko je višja za okoli 5.000€. 
  3. Nočejo zamenjati vrste energenta
    Ker so v takšnih vrstah hiš po navadi že od prej vgrajeni klasični kotli na drva, so tudi ljudje na to navajeni in v sistem ogrevanja ni dvoma. Ko pa želimo takšen objekt ogreti s toplotno črpalko, pa postanemo skeptični glede delovanja, življenjske dobe, stroškov ogrevanja itd. …
  4. Neodvisnost od elektrike
    Nobeden ogrevalni sistem danes brez elektrike ne funkcionira, to je dejstvo. Zato moramo vsakemu ogrevalnemu sistemu bodisi TČ ali kotlu na drva dovajati elektriko. V primeru izpada električne energije pri TČ lahko pozabimo na ogrevanje, med tem ko nas pri kotlu na drva lahko reši preprosti agregat. Če agregata v trenutku izpada električne energije nimamo, seveda prav tako ostanem brez ogrevanja, je pa to dobra rešitev za ohranitev ogrevanja, če si agregat lahko priskrbimo.

Za večje slabše izolirane objekte z radiatorskim ogrevanjem je potrebna večja moč (TČ: 14 kW +).
Zato je zaradi stroška investicije in tveganja večina takšnih objektov ogrevana s kotli na biomaso (peleti, drva).

Zaključek:

Imate manjšo (do 150 m2), dobro izolirano hišo s talnim gretjem in bi se radi greli avtomatsko? Potem je za vas najbrž bolj primerna toplotna črpalka.

Če pa želite ogrevati slabše izolirano hišo z radijatorskim ogrevanjem (nad 150 m2) in si želite 22°C toplote v hiši tudi v najbolj mrzlih zimskih dneh, pa je najbrž za vas bolj primeren ogrevalni sistem s kotlom na drva.

Zmagovalec:
Za manjše, dobro izolirane hiše: Toplotna črpalka.
Za večje, slabše izolirane hiše: Kotel na drva.

Želite individualno svetovanje glede prenove vašega ogrevalnega sistema?

Izpolni spodnji obrazec in z veseljem vam bomo pomagali.

  • Preveriti moramo ali ste prava oseba.

2. Imate dovolj prostora za vgradnjo?

Tako pri enem kot pri drugem ogrevalnem sistemu potrebujemo kar nekaj prostora, da izgradimo ogrevalni sistem.

Oprema, ki jo potrebujemo za vgradnjo TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA:

  • Notranja enota toplotne črpalke (modul za ogrevanje)
  • Zunanja enota toplotne črpalke (modul kot kompresor, ki črpa toploto iz zraka)
  • Oprema za centralno ogrevanje (obtočne črpalke, mešalni ventili, motorni pogoni)
  • Raztezna posoda (30 – 100 litrov)
  • Krmiljenje | Za uspešno regulacijo ogrevalnega sistema potrebujemo tudi ustrezno krmiljenje ogrevalnih krogov. V večini imajo toplotne črpalke v samostojni elektroniki že integrirano krmiljenje. V nasprotnem primeru se vgradi dodatno krmiljenje (recimo Seltron WDC20).
  • Grelnik sanitarne vode | Nekatere toplotne črpalke imajo v notranjem modulu že vgrajene bojlerje in v sklopu ogrevanja centralnega sistema ogreva tudi sanitarno vodo (za tuširanje)
  • Hranilnik toplote – Samo v nekaterih primerih: (400/600/800 litrski) | Večinoma se hranilniki toplote vgrajejujo pri toplotnih črpalkah, ki nimajo velikega razpona in modulacije moči – pri cenejših toplotnih črpalkah, ki večinoma delajo samo na enem nivoju moči.

Vgradnja notranje enote toplotne črpalke vzame cca. 8 m2 prostora.

Oprema, ki jo potrebujemo za vgradnjo KOTLA NA DRVA:

  • Uplinjevalni kotel na drva
  • Hranilnik toplote (1000 – 2000 litrov) | Ker kotel na drva ne more regulirati moči, se hranilniki vgradijo vedno. Pri ogrevalnih površinah do 150 m2 se po navadi vgradijo 1000 litrski hranilniki, do 250 m2 1500/2000 litrski, nad 250 m2 ogrevalne površina pa se vgradijo tudi večji (2×1500 / 2×2000 litrov)
  • Oprema za centralno ogrevanje (obtočne črpalke, mešalni ventili, motorni pogoni)
  • Raztezna posoda (150 – 250 litrov)
  • Grelnik sanitarne vode | Uplinjevalni kotli na drva v veliki večini nimajo vgrajenih bojlerjev za sanitarno vodo, zato ga je potrebno vgraditi posebej.
  • Krmiljenje | Za uspešno regulacijo ogrevalnega sistema potrebujemo tudi ustrezno krmiljenje ogrevalnih krogov – enako kot pri toplotni črpalki.

Kotlovnica s kotlom na drva ter hranilnikom toplote in vso ostalo opremo vzame minimalno 16 m2 prostora.

Zaključek:

Ker pri večini toplotnih črpalk hranilnik toplote ni potreben, manj prostora zavzame ogrevali sistem s toplotno črpalko. Vedeti je seveda treba, kam bomo postavili zunanjo enoto, a to ne predstavlja težave - saj je zunaj hiše po navadi dovolj prostora.

Kotel na drva mora vedno biti montiran z hranilniki toplote, ki pa lahko zavzamejo več prostora, kot si predstavljate (minimalno 16 m2).

Kateri sistem torej zavzame manj prostora? Toplotna črpalka.

3. Vas moti hrup?

Kot vemo, zgorevanje polen ne proizvaja zvoka. Ga pa proizvaja vsa druga oprema v kotlovnici, ki poskrbi, da kotel na drva funkcionira kot mora. A vseeno, ogrevalni sistem s kotlom na polena deluje skoraj neslišno. Če bi hoteli slišati delovanje, bi se pravzaprav morali potruditi in prisluhniti.
 
Med tem ko pri toplotni črpalki temu ni tako. Za uspešno delovanje kompresorja se mora ventilator vrteti, da vsrkava zrak in črpa toploto.
Proizvajalci toplotnih črpalk se izčrpno trudijo, da bi bile zunanje enote čim tišje. A kljub napredkom v tehnologiji toplotne črpalke pri nizkih zunanjih temperaturah še vedno ustvarjajo hrup. Koliko dB glasnosti proizvaja toplotna črpalka, si je treba ogledati na tehničnih dokumentih proizvajalcev.
Glasnost toplotnih črpalk: 
1. Tihe: Tišje toplotne črpalke najvišjega nivoja proizvajajo med 18 in 30 dB glasnosti, ki je enaka glasnosti pogovora ljudi na ulici.
2. Srednje glasne: Večino toplotnih črpalk, ki jih danes najdemo na trgu, pa proizvaja od 30 dB naprej, ki je enaka vozečim avtom na ulici
3. Glasne: Najdemo pa toplotne črpalke tudi z glasnostjo 80 dB+, ki pa je enaka glasnosti pralnega stroja.
 
Povprečna glasnost notranje enote TČ: 18 – 30 dB (Glasnost enaka pogovoru ljudi na ulici)
Povprečna glasnost zunanje enote TČ: 60 dB (glasnost enaka močnejšemu deževju)
Glasnost kotlov na drva:
Glasnost je 90% odvisna od glasnosti ventilatorja, ki proizvaja podtlak v kurišču in odvaja dim v dimnik. Tišji je ventilator, tišje je delovanje kotla na drva.
V kotlovnici s kotlom na drva ni druge opreme, ki bi lahko proizvajala zvok. Zvok proizvajajo obtočne črpalke, a skorajda nič.
Kotli na drva v večini primerov proizvajajo med 10 in 40 dB glasnosti. V nekaterih primerih glasnih ventilatorjev lahko proizvajajo tudi do 70 dB glasnosti, a ker je kotel postavljen v hiši, ni moteč za okolico.

Zaključek:

Pri toplotnih črpalkah so lahko moteče predvsem zunanje enote, ki v v povprečju proizvajajo 60 dB glasnosti, kar je enaka glasnost kot pri močnejšemu nalivu dežja.

Pri kotlih na drva je delovanje skorajda neslišno, kotel pa ne potrebuje opreme zunaj kotlovnice, ki bi bila moteča za okolico.

Zmagovalec:
Kotel na drva:

4. Cena: koliko ste pripravljeni plačati?

Cena toplotne črpalke
Strošek investicije kompleta (zunanja + notranja enota) je odvisen od:
  • Uveljavljenosti proizvajalca
  • Moči
  • Tip (nizkotemperaturna do 35°C / visokotemperaturna do 55°C)
  • Energijskega razreda
  • Povprečnega sezonskega izkoristka (SCOP)
  • Kakovosti izdelave
  • Tehnologije
  • Dodatne opreme (oddaljen nadzor, ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje+hlajenje, …)
  • Kakovost in hitrost odmrzovanja
Ker je cena odvisna od mnogih dejavnikov, je zelo težko oceniti povprečno ceno, zato bomo cene uvrstili na podlagi Energijskega razreda in povprečnega sezonskega izkoristka. Povprečne cene smo določili na podlagi raziskave 30 toplotnih črpalk v Sloveniji.

Spodnja tabela zajema visokotemperaturne toplotne črpalke, ki ogrevajo do 55°C – komplet (notranja + zunanja enota).

Energijski razred (TČ)SCOPPovprečna cena
Nižji razred: A+ 2.00 - 3.507.500,00 € + montaža
Srednji razred: A++3.00 - 4.509.800,00 € + montaža
Višji razred: A+++3.50 - 6.0013.900,00 € + montaža

SCOP je povprečen sezonski izkoristek; vzeli smo SCOP visokotemperaturnih toplotnih črpalk (ogrevanje do 55°C).

Prišteti je potrebno še ostalo opremo (krmiljenje, bojler, obtočne črpalke) in drobni material + montažo, ki v večini primerov znaša med 2.000,00 in 3.000,00 €.

Cena uplinjevalnega kotla na drva s hranilniki toplote
Strošek investicije kompleta kompletnega ogrevalnega sistema, ki zajema kotel, hranilnik toplote, opremo za kotlovnico, raztezno posodo, krmiljenje in ostali drobni material je odvisen od:
  • Uveljavljenosti proizvajalca
  • Moči
  • Energijskega razreda
  • Izkoristka
  • Kakovosti izdelave in materialov
  • Tehnologije za prilagajanje zgorevanja

Za izračun povprečne cene kotlov smo upoštevali kotle z naslednjo opremo: moč 25 kW, vgrajena lambdasonda.

Energijski razred (Kotel na drva)Povprečna cena
Nižji razred: A 3.500,00 € + hranilnik toplote + montaža
Srednji razred: A+4.800,00 € + hranilnik toplote + montaža
Višji razred: A++6.000,00 € + hranilnik toplote + montaža
Za kompletno izgradnjo kotlovnice pa ni dovolj samo kotel. Potrebna je še naslednja oprema:
  • hranilnik toplote
  • raztezna posoda 250l
  • mešalni set (obtočna črpalka, mešalni ventil z motornim pogonom)
  • krmiljenje (regulacija)
  • sobni termostat
  • drobni material: ventili, cevi, priključki, material za montažo

Cena kompletne investicije z montažo:

minimalna: 9.000,00 €
povprečna: 12.000,00 €
visoka: 16.000,00 €

Zaključek:

Kakršnikoli uplinjevalni kotel na drva boste želeli imeti, potrebujete tudi ostalo opremo v kotlovnici, katere strošek je fiksen (cca. 7.000,00€ - vključena montaža). Med tem ko toplotna črpalka ne potrebuje toliko dodatne opreme - je lahko investicija s toplotno črpalko v nekaterih primerih cenejša. Nekatere TČ imajo že vgrajene bojlerje za sanitarno vodo, mešalne sete in krmiljenje, zato te opreme ni potrebno vgrajevati posebej, kot pri kotlih na drva.
Zmagovalec:
Brez.

5. Strošek ogrevanja: kaj je ceneje?

Primerjamo srednji razred uplinejvalnih kotlov na drva energijskega razreda A+ in pa Toplotne črpalke srednjega razreda A++.

Za izračun povprečja bomo upoštevali:
– objekt 200 m2 ogrevalne površine
– Radiatorsko ogrevanje
– strošek polen: 100€/m3 = 0,045€/kWh
– strošek elektrike: TČ pri SCOP 3.0: 0,07€/kWh
– Povprečen sezonski izkoristek TČ: 3.0
– Povprečen izkoristek kotla na drva: 90%

Formula za izračun porabe/stroška (Kotel na drva): = kWh*0,045€
Formula za izračun porabe/stroška (toplotna črpalka zrak/voda): = kWh*0,07€

Vrsta objekta
200 m2 / radijatorsko ogrevanje
Strošek ogrevanja
Kotel na drva
Strošek ogrevanja
Toplotna črpalka zrak/voda
starejši objekt - brez izolacije
Potreba: 35.000 kWh
1500€2500€
Starejši objekt - srednje izoliran
Potreba: 25.000 kWh
1000€1700€
Starejši objekt - dobro izoliran
Potreba: 17.000 kWh
700€1200€
Novogradnja - srednja izolacija
Potreba: 10.000 kWh
500€700€
Novogradnja - dobra izolacija - pasivna hiša
Potreba: 5.000 kWh
300€350€

Stroški ogrevanja istega objekta s talnim gretjem so cca. 30% nižji.

Zaključek:

Manjši in bolje izoliran je objekt, tem nižji bo strošek ogrevanja. Pri dobro izoliranih manjših objektih je strošek ogrevanja s toplotno črpalko zrak/voda toliko nizek, da se večina ljudi zaradi prednosti avtomatskega ogrevanja odloči za toplotno črpalko.

Starejši je objekt, močnejšo toplotno črpalko bomo potrebovali, kar pa pomeni višjo investicijo in pa seveda višji strošek ogrevanja.

Za večje in slabše izolirane objekte z radijatorskim ogrevanjem je bolj primeren ogrevalni sistem s kotlom na drva.

Zmagovalec: Pri srednjem energetskem razredu

6. Kaj vzame več časa?

Toplotna črpalka

100% avtomatski ogrevalni sistem.

Toplotna črpalka zahteva samo pritisk na gumb "start" v pričetku kurilne sezone, med tem ko kotli na drva za ogrevanje potrebujejo več pozornosti.

Uplinjevalni kotel na drva

Ogrevanje na polena predstavlja časovni napor za:
- podiranje dreves
- priprava polen
- shranjevanje in sušenje
- kurjenje enkrat dnevno
- občasno čiščenje kurišča
- odstranjevanje pepela enkrat tedensko

Zaključek:

Ogrevanje s toplotno črpalko je popolnoma avtomatsko in ne zahteva časovnega napora.
Ogrevanje s uplinjevalnim kotlom na drva pa vzame čas za pripravo polen, nato pa čas za kurjenje enkrat dnevno (10 minut).

Zmagovalec: Toplotna črpalka zrak/voda

7. Stroški vzdrževanja

Znan pregovor pravi: “Kar poceni kupiš, dva-krat kupiš.” 
In tudi v svetu ogrevanja je tako.
 

Preveč ugodni ogrevalni sistemi ne prinašajo kvalitetne opreme produkta, ki pa je za kakovost delovanja na dolgi rok zelo pomembna.

Boljši bo produkt in kvaliteta ogrevalnega sistema, manj bo stroškov vzdrževanja.

Če bomo kupili kotel na drva slabše kakovosti, bo potrebno bolj pogosto menjavati vitalne dele (dimniški ventilator, tesnilne vrvice, šamoti, turbolatorji, rešetke, elektronika, lambda sonda, …)

Če bo kotel dobre kakovosti, bo manj vzdrževanja (manjši strošek).

Enako je pri
toplotni črpalki.

Toplotna črpalka

  • Redni letni servis (letno vzdrževanje) : 80 – 100€

  • Kompresor: 2.000 – 3.000€
    življenjska doba delovanja: do 75.000 ur (odvisno od obremenjenosti)

  • Elektronika: 300 – 600€
    Življenjska doba: cca. 10 let
    Vzrok okvare: prenapetost/udar strele/kratki stik/ …

Povprečni strošek: 70-150€/letno

Kotel na drva

  • Redni letni servis (letno vzdrževanje) : 60 – 100€
  • Šamoti: 200 – 800€ (komplet menjava)
    Življenjska doba: 3 – 10 let)
  • Turbolatorji: 100 – 200€ (komplet menjava)
  • Elektronika: 300 – 600€
    Življenjska doba: cca. 10 let
    Vzrok okvare: prenapetost/udar strele/kratki stik/ …

Povprečni strošek: 100-200€/letno

Zaključek:

Stroški vzdrževanja so pri obeh ogrevanih sistemiv približno enaki. Čeprav ima kotel na drva predvidoma daljšo življenjsko dobo, ima pa kot produkt več vitalnih delov, ki jih je potrebno vzdrževati. Zmagovalec: Toplotna črpalka. ​

8. Zaključek: kaj izbrati?

Toplotna črpalka zrak/voda ali kotel na drva?

Simbolična slika novogradnje

Toplotna črpalka zrak/voda

Je bolj primerna za vas če:
  • ste za visokokvalitetno TČ pripravljeni plačati več (14.000€ +)
  • imate manjšo in dobro izolirano hišo
  • je ogrevanje talno
  • bi radi imeli popolnoma avtomatsko ogrevanje
  • se v mrzlih zimskih dneh zadovoljite z 22°C sobne temperature
Simbolična slika večje, starejše hiše

Uplinjevalni kotel na drva

Je bolj primeren za vas če:
  • če vsako leto drva pridelate sami
  • imate starejši, večji, slabše izoliran objekt
  • je ogrevanje radiatorsko
  • vam ni težava zakuriti enkrat dnevno
  • želite 23°C+ sobne temperature tudi v najbolj mrzlih zimskih dneh

Želite še več vsebin o aktualnem dogajanju glede ogrevalnih sistemov?

Oddajte svoj e-poštni naslov, na katerega vam bomo pošiljali aktualne vsebine v svetu ogrevanja. Od prejemanja e-poštnih sporočil se lahko kadarkoli odjavite.

  • Preveriti moramo ali ste prava oseba.

Pridobi brezplačno svetovanje in ponudbo takoj.

Izpolni obrazec in poklical vas bo Waltisov strokovnjak, ki vam bo svetoval glede optimalnega ogrevalnega sistema za vaše potrebe.

Spletna stran za boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Z pregledovanjem spletne strani se z uporabo piškotkov strinjate. Preberite več.